Pred nami je Dan spomina. Dan, ko se še posebej spomnemo na Roberta, ki je postavil temelje naši organizaciji in skiciral osnove vsega, kar še danes delamo. Zamislil si je, kako bi lahko otroci kvalitetno preživeli svoj prosti čas in pri tej svoji zamisli vztrajal. In tako še danes delamo znotraj teh okvirjev in rastemo z našimi otroki.
Ampak, kako razložiti nekomu, ki nas ne pozna, kdo točno smo skavti? Javnost namreč pogosto spregleda kakšno naše dobro delo, ne daje poudarka našim aktivnostim, ker niso komercialno naravnane, nas izpusti iz kakšne novice in nas ne opazi na ulicah. Pa vendar smo tudi mi po naravnih katastrofah na terenu, vsako pomlad čistimo Slovenijo ali pomagamo sosedi, ki si ne more sama nasekati drva. Smo pomembni, ker nam ni vseeno za našo okolico, ker se trudimo, da premaknemo otroke izpred računalnikov, da tudi oni poprimejo za orodje in se naučijo uživati v naravi.
Naj bo Dan spomina tisti dan, ko bomo še posebej ponosno oblekli kroj, naredili več kot eno dobro delo in se spomnili na vse, ki so zaslužni, da še naprej obstajamo. Na starše, ki nam zaupajo vzgojo svojih otrok in nam dovolijo, da se tudi voditelji skupaj z njimi učimo novih stvari. Na otroke, ki si kljub večkrat natrpanemu urniku in poplavi aktivnosti vzamejo čas in pridejo na skavtsko srečanje ter se ne prepustijo nezainteresiranosti današnje družbe. In nenazadnje se je potrebno spomniti tudi na voditelje, ki jim ni vseeno za slovenske otroke in svoj prosti čas namenjajo prav njim. Ah in ne pozabimo na tisto, kar dobimo od skavtstva samega! Nova prijateljstva in nova znanja, neverjetna doživetja, premikanje mej, spreminjanje družbe,.. Biti skavt je torej privilegij!
Sem skavt, znam narediti ambulantni vozel, vem, kje je sever, premagam vse ovire na poti preživetja (ja, tudi v blato se potopim), uživam, ko ležim ob ognju in strmim v nebo, ni me strah nevarnosti, ki jih skriva džungla in znam aktivno odgovoriti na potrebe okolice, pa tudi, če drugi samo sedijo in opazujejo. Aja, pa na vsakem taboru se zaljubim :) Dobro delo naredim vsak dan, ne samo 22.2. Takrat se samo spomnim, da je to resnično pomembno.
Kot skavt se torej še bolj trudi biti tista prava in kakovostna sol zemlje, ki družbi doda okus, jo špikne in spomni na to, da se da narediti drugače, boljše. Nekdo je rekel, da je težko prešteti do milijon, smo pa na dobri poti, če začnemo z »ena, dva, tri,..«. Pri kateri številki si ti? Že spreminjaš družbo? Ne razmišljaj preveč, kakšno dobro delo boš opravili danes. Dovolj je, da nisi slep za svojo okolico. In zapomni si BiPijeve besede: »Niti plačila, niti nagrade ne dobimo za služenje, toda prav to nas osvobaja. Ne delamo za delodajalca, temveč za Boga in za lastno vest.«