Pisalo se je leto 1857. Stare londonske hiše so se odele v zimski mraz. Slišalo se je samo še šumenje dolgih kril, ki so se srečevala na preozkih hodnikih. Henriette Grace je utrujeno legla nazaj in z velikim veseljem prijela v roke svojega sina. Robert Stephenson Smyth Baden - Powell je prijokal na svet. Je mati že takrat začutila, da bo njen Bi-Pi tako zelo pomemben? Svetovno znan? Da bo prihodnjim generacijam dal nekaj, kar jim še nihče ni dal?
Vsak, ki je kdaj sedel pod zvezdnatim nebom obdan s svojimi skavtskimi prijatelji, čuti hvaležnost. Hvaležnost do človeka, ki se je rodil v ugledno angleško družino, a bil kljub temu sposoben prepoznati potrebe revnejših slojev in odkriti, da tudi ti otroci potrebujejo nekaj, pri čemer ni pomembno kaj imaš, ampak kakšen človek si. Prav je, da se vsaj 22. februarja spomnemo na tega izjemnega moža, ki nas je povezal v veliko skavtsko družino, ki nas je združil pod svetovno znanim skavtskim pozdravom in ki nam je omogočil, da razvijamo svoje talente ter da se učimo novih veščin v družbi ljudi, ki mislijo enako.
Spomnimo se, naredimo dobro delo. Ne samo na dan spomina. Vsak dan. Naj nas spremlja ena lepših Bi-Pijevih misli:
"Edini način kako doseči srečo je, da srečo podarjamo bližnjim. Poskusimo pustiti svet za seboj kanček boljši, kot smo ga dobili."
Ne pozabi kriti šibkejšega od sebe, hkrati pa se trudi biti odkritosrčen, požrtvovalen in čist. Pravi skavt.