Tema tabora je bila tihotapstvo. Kljub neznosnem mrazu in vetru smo odšli v gozd in streljali z lokom in metali nožke v drevo. Voditelji so preizkusili tudi našo iznajdljivost. Ko smo vse opravili, smo se odpravili na pot ob železniški progi proti vasi. Vmes smo morali najti tudi paket, v katerem so bili pripomočki. Ko smo našli paket, pa smo končno vsi premraženi odšli proti hiši, v kateri smo spali.
Ko smo prišli v hišo, smo se namestili, očistili, kar smo zmočili in pripravili mizo za večerjo. Večerjo nam je skuhala od Jakca mama. Jedli smo pšenični zdrob, Jaka pa mu je dodal kokice. Rekel je, da je to ''ful'' dobro. Nato sta se nam pridružili še Lea in Ana. Po večerji je vsak naredil svojo ruto s črno roko, nekateri smo pa naredili še zastavo. Ko smo končali z izdelavo rute, smo bili nekateri še lačni in smo si naredili čokolino.
Zatem smo se utrujeni ulegli in greli v spalnih vrečah, nekateri pa ob ognju. Ko je bilo že pozno, smo se odločili, da gremo spat, saj smo predvidevali, da nas čaka naporen dan. Ponoči nismo vsi najboljše spali. Nekateri smo zmrzovali, drugi ''švicali''.
Zjutraj smo se zbudili v lep sončen dan. Na Izvidnikih je bilo videti nasmejane obraze. Hitro smo se umili, pojedli in oblekli, »nekdo« pa je že navsezgodaj smradil hišo z njegovimi sardelami v pločevinki. Dobre volje smo stopili ven, še preden pa smo odšli na dolgo pot, smo slovesno dvignili zastavo. Po zapeti skavtski, slovenski himni in IV molitvi smo krenili na pot. Gazili smo po globokem snegu, Jaka pa nam je z veseljem utiral pot, da smo lažje hodili. Po naporni uri hoje smo bili že skoraj na cilju. Morali smo najti samo še jamo v Radotah. Preden smo odšli v jamo, smo zakurili ogenj z eno vžigalico. Ko je ogenj nekaj časa gorel, smo se lotili izdelave bakel, nekateri pa so odšli po veje za ogenj. Ko so bile bakle narejene, nam je Luka prebral odlomek iz Svetega pisma o Davidu, ki se je skrival v jami, nato smo se previdno spustili v jamo. Ker je bilo strmo, smo imeli napeljano vrv. Jama je vse navdušila. Imela je tri dvorane, vendar v zadnjo nismo šli, ker je bilo preveč nevarno. V drugi dvorani smo se ustavili veliko časa, ker smo slikali in gledali kapnike. Nato smo se spomnili na ogenj in odšli počasi drug za drugim ven. Jamo smo precej zakadili. Ven smo prišli še pravočasno in dali veje na ogenj. S seboj smo imeli hrano in si pripravili: jajca s hrenovko, hrenovko in kruh, Jaka pa je profesionalno spekel istrske supe s sladkorjem. Bile so odlične. Vsi smo se najedli.
Nato smo odšli še na Kavčič nad Rakitovcem. Za nekatere je bilo zelo naporno, za druge manj, a kljub temu smo vsi prišli na vrh. S seboj smo imeli tudi lopatke. Nazaj smo odšli po drugi strani in se spotoma še sankali. Bilo je zelo zabavno. Imeli smo tudi turno sankanje v gozdu med drevesi. Vsi smo bili zelo navdušeni in hoteli smo to ponoviti, vendar nas je v hiši že čakala večerja. V vasi smo se še ustavili pri Jakcu in pogledali njegove koze, kozličke in seveda tudi konja Lorda. Ko smo vse pobožali, smo z lačnimi trebuhi odšli na večerjo- joto. Jaka je seveda moral dodati še sardele- riboline.
Po večerji smo gledali risanko Meč v skali in smo se zelo smejali. Po koncu filma smo vsi utrujeni odšli spat. Seveda nam je ponoči ugasnil tudi ogenj, ker se Žan ni nič zbudil. Najbrž je bil zelo zaspan.
Zjutraj smo se navsezgodaj zbudili, da bi vse počistili, pospravili, pojedli… Vseeno so se opravila zavlekla, zato smo odšli proti Ankaranu z zamudo. Zaradi tega smo malo zamudili mašo, kar se nam žal zgodi večkrat. Pri maši smo se spominjali našega ustanovitelja Bi Pi-ja. Po končani maši smo imeli viteške igre, na koncu pa še super kosilo.
