Delo v zbirnem centru

Tudi skavti iz našega stega smo nekaj petkovih in sobotnih ur preživeli tam. Iz Ljubljane, šole, službe ali dopustniškega počitka, zbrani na kupu na Serminu, kjer je vzpostavljen center za zbiranje vsega, kar bo odpeljano na v poplavah prizadeta območja Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške.

Kako poteka delo v zbirnem centru?

V novi obrtni coni na Serminu sta Rdeči križ Slovenije in AKUD Kolo dve skladišči priredili v začasna zbirna centra. V obeh poteka delo na enak način, prostovoljci pa se razporejajo glede na potrebe. Na prvi pogled se zunanjemu opazovalcu hitro zazdi, da je delo precej kaotično, neorganizirano in zmedeno. Po celotni hali je polno škatel, hrane, palet, higienskih pripomočkov in oblek, med vsem tem pa se skoraj po čudežu uspejo premikati še ljudje. Na vhodu se hitro izmenjujejo tisti, ki iz svojih avtomobilov nosijo še več prej naštetega. 

Vendar pa v resnici vsak prostovoljec sledi vrsti korakov, ki navidezni kaos dobro organizirajo. Tako smo se najprej vpisali in pustili svoje kontaktne podatke, nato pa začeli z delom. Vse, kar je bilo podarjeno, smo prešteli, vnesli na seznam in na črtno kodo napisali črko »H«. Tako označene artikle smo razporedili po različnih škatlah – v ene moko, v druge mleko, v tretje plenice, v četrte čistila itd. Polne in zaprte škatle smo opremili z napisom o vsebini in naložili na oštevilčene palete.

Pa potem? Potem pa je pripeljal že nov avto ali kombi, ki ga je bilo potrebno razložiti in ponovno začeti postopek sortiranja. Polne palete nato naložijo na kamione in odpeljejo na prizadeta območja.

Zakaj sem tu?

Med delom mogoče tu in tam poklepetaš s kakšnim prostovoljcem in izveš, da ima teto v Srbiji ali brate na Hrvaškem. Pomisliš, kako bi bilo tebi, če bi tvoji sorodniki sedeli na strehi z vodo do gležnjev in čakali na helikopter, ki bi jih odpeljal na varno, na suho. Pomisliš, kakšno srečo imaš in tudi na to, kako hitro se lahko obrne na slabše. Zaveš se, da sicer ne moremo spremeniti ali preprečiti določenih situacij, lahko pa stopimo skupaj in jih tako lažje preživimo. Na žalost nas kdaj šele tako ekstremne razmere spomnijo na to, da lahko pomagamo bližnjemu. Se za to spoznanje mora zgoditi poplava? Se mora zgoditi žled?

Verjetno tudi v naši vasi, našem kraju, mestu živi nekdo, ki težko shaja iz dneva v dan ali je prestar, da bi si sam nasekal drva za zimo. Jih bom jaz?

Zakaj naj torej skavt naredi vsak dan vsaj eno dobro delo? Zakaj naj ne pričakuje nagrade za služenje? Ker služenje dejansko je nagrada, saj z dobrim delom naredim dosti za drugega in ogromno zase. 

Ana o svojih razlogih: "Pomagaj svojemu bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo, je eden od skavtskih zakonov, ki sem ga z veseljem upoštevala tako, da sem pomagala ljudem, ki so potrebni naše pomoči. Nikoli ne vemo, kdaj lahko podobno doleti nas."

 

 

Besedilo izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža mnenja nobene skavtske organizacije.

Objavljeno v Frišno z morja
Galerija slik

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.