S pomočjo učitelja postave Baluja, črnega panterja Bagire, pitonke Kaje, pavovke Mor, netopirja Manga in volkulje Akele smo mohvi spet nadeli njeno zeleno oblačilo. Ugotovili smo, da tako kot Tabaki tudi mi včasih malce »ponorimo« in pozabimo na volčje in Jezusovo zlato pravilo – da bi se ljubili med seboj.
Ko smo džunglo spravili v red, je prišel čas za oddih: pavovka Mor nam je pokazala, kako lahko okrasimo svoje rutke, netopir Mang pa je naše petje s svojimi krempeljci spretno spremljal na klavirju. Zvečer smo prijetno izmučeni od džungelskega živžava svoje šape, krila in repe raztegnili na travnato preprogo in ob rdeči roži prepevali v noč.
Ah, kar prekratko je bilo to jesenovanje. Ker si želimo, da bi lahko šli še na več takih taborjenj, smo se odločili, da bomo pridno zbirali zelene in zlate džungelske kroglice. Te nas bodo opominjale, da je divani vedno na preži v džungli in da ga lahko premagamo le, če se trudimo misliti na drugega kakor na samega sebe.