Nekje sredi februarja se nam je na srečanju klana porodila ideja, da bi obiskali Škotsko. Deželo smo poznali iz filmov in knjig, zato smo se hitro ogreli za ta podvig. Začele so se dolge priprave na še daljše potovanje. Ker smo skavti delavni in varčni, smo se odločili, da bomo tja potovali po cenovno najbolj ugodni različici - več kot 2500 km s kombijem. Radio smo na poti, zato nam to ne bo predstavljalo nobenega problema.. Tako smo razmišljali, preden smo se odpravili na pot. Da bi zmanjšali stroške potovanja smo na tabor povabili še nam sorodne duše, ki pa skavtske obljube niso še opravile.
Načrtovali smo potovanje v dveh delih. V prvem bi se povzpeli na najvišji vrh Velike Britanije in ga obhodili, v drugem delu pa bi se bolj posvetili ogledom znamenitosti zahodne Škotske z glavnim mestom. Da bi pa to lahko izpeljali, smo morali najti kraj, kjer bi lahko varno pustili kombije za čas našega pohoda. In tako smo vstopili v stik s škotsko protestantsko cerkvijo Salvation Army v Fort Williamu in z njenim pastorjem Jimom. Ko smo rezervirali še karte za trajekt in nabavili hrano smo bili pripravljeni na odhod.
V ponedeljek 25. Julija, na dan odhoda smo se zbrali v Ankaranski cerkvi, kjer nas je gospod Mirko blagoslovil, nato pa smo odrinili. Okoli enih ponoči smo prispeli v Dunkerque in ugotovili, da nas trajekt čaka kakšnih 30 km bolj zahodno v Calais-u. Na srečo nam ni pobegnil, tako, da smo se še pravočasno vkrcali za Veliko Britanijo. Ko smo bili končno prek Rokavskega preliva, smo si vzeli celi dve uri za spanec na počivališču ob avtocesti, kjer je kar mrgolelo zajcev (prav nič jih ni bilo strah horde Slovencev), nato pa smo nadaljevali pot proti Škotski. V Fort Wiliam smo prispeli istega dne ob 17.00 in se ustavili pred cerkvijo Salvation Army. Tam nas je pričakal pastor Jim, ki nas je zelo toplo sprejel. Po kratki predstavitvi smo jo mahnili v Škotsko višavje. Lepoto škotskih gora je težko opisati, morda je dovolj če povem, da nismo bili edini Slovenci, ki jih je privabila divja narava. Štirje dnevi v divjini, močvirjih, visokogorskih travnikih, ob studencih in prelazih so minili prehitro in ponovno smo prispeli v Fort Wiliam, kjer sta nas pastor Jim ter njegova žena presenetila s kraljevsko gostijo. Sledil je družabni večer, na katerem smo peli in plesali ter spoznali, da smo si vsi kristjani Evrope resnično bratje in sestre.
Zjutraj smo se poslovili od naši nadvse prijaznih gostiteljev in se odpravili proti zahodu države. Obiskali smo stari grad Urquhart na obali zloglasnega Lock Nesa, se ustavili v sodobnem muzeju, ki je na zanimiv način prikazal zadnjo bitko med Škoti in Angleži ter nazadnje prespali ob robu velikega in lepo urejenega pokopališča pri mestu Inverness. Naslednji dan smo obiskali destilarno wisckey-a, kjer smo dobili možnost poskusiti kar tri različno stare »pijače«, nato pa nadaljevali proti Aberdeenu in prenočili na dvorišču prijaznega kmeta (ki je s svojimi tremi traktorji med enajsto in eno ponoči pridno premikal pluge in prikolice). Tretji dan nas je cesta vodila proti Stirlingu in Falkirku, kjer smo si ogledali grad in znamenito Falkirško kolo, dokler nismo končno prispeli v Edinbugh. Glavno mesto Škotske nas je presenetilo s svojo urejenostjo in pomanjkanjem avtomobilov (mesto ima skoraj dvakrat več prebivalcev kot Ljubljana). Ves čas smo lahko poslušali narodne melodije iz dud in si ogledovali muzeje, kraljeve palače in škotski parlament. Najstarejši člani ekspedicije pa so si privoščili še vrček pravega škotskega piva.
Ko smo se 4. avgusta zbudili je napočil dan slovesa od Škotske. Začela se je dolga pot domov, ki je bila vse kaj drugega kot lahka. Praktično vse od Birminghama pa do Jesenic smo vozili v koloni, vendar smo vseeno zgodaj zjutraj naslednji dan prispeli varno v Ankaran, kjer smo se še zadnjič objeli in se, polni vtisov, raztepli vsak na svoj konec.
Če me sedaj vprašate, ali bi šel še kdaj na Škotsko vam bom odgovoril takoj, vendar le pod pogojem, da gredo ankaranski klanovci z menoj! Človeku namreč res ni težko delati in pripravljati program, če ima opravka s tako pridnimi dekleti in fanti.
Ustrežljivi Lev