Začeli smo čisto po skavtsko - z dvigom zastave in petjem himn. Po uvodni misli našega DA Iztoka smo se razdelili in nadaljevali druženje po vejah.
VV in Martin Krpan
V sobotno jutro nas je prebudilo tuljenje iz daljave. Akela je klicala svoje volkove v Rodik, da bi se ji pridružili na skupnem srečanju krdel iz Postojne in Ankarana. Krdeli sta se že kar na začetku združili in postali eno. Navihane volčiče in volkuljice je obiskal Martin Krpan s svojo kobilo, saj ga je pot zanesla po rodiških travnikih. Krpan jim je povedal svojo zgodbo o premagovanju ovir pri prodajanju soli. Da bi mu pomagali so se tudi člani krdela razdelili v v tri manjše skupine in se urili v Krpanovih preizkušnjah. V prvi delavnici so premagovali Krpanovo pot preživetja, v drugi so pomagali prenašati sol čez mejo in premagati žandarje, v tretji pa so se urili svoje spretne prste z izdelovanjem vrtnic iz papirja. Spet se je zaslišal Akelin klic iz daljave prišel je čas kosila. Po kosilu je prišel čas slovesa, tako da se je vsako krdelo vrnilo v svoje domače lovišče.
IV na svojem izzivu
IV-jevci iz Ankarana, Postojne in Ilirske Bistrice smo se skupaj osredotočili na IV izziv ter se pri tem družili in skupaj zelo zabavali. Po dvigu zastave so nam voditelji dali navodila in veselo smo odšli na pot. Seveda smo že na prvem ovinku zašli in prehodili malo več kot so od nas zahtevali. Skavt se znajde, zato smo v skladu z najnovejšo komunikacijsko tehnologijo preverili, kje je tista taprava pot. Po celi uri hoje po blatu smo končno prispeli do jase, kjer nas je čakala naloga. Preverjanje znanja prve pomoči. Naloge bi lahko opravili bolje, a smo si vseeno prislužili zrna koruze za kosilo. Odšli smo naprej, kjer smo se v vasi ponovno izgubili. Na srečo so nam pot v pravo smer namignili voditelji, zato smo se vrnili in po pravi poti odšli do travnika, kjer smo si skuhali kosilo in opravili še nekaj nalog, ki so nam jih naložili voditelji. Po odličnem kosilu smo odšli nazaj h cerkvi in z vsemi ostalimi spustili zastavo in povedali kako nam je bilo. Poslovili smo se od stega iz Postojne in Ilirske Bistrice, saj jih je že čakal avtobus. Mi pa smo ostali pred cerkvijo in se seveda še posladkali z napolitankami.
PP trgovanje za odličen obrok
Popotniki in popotnice smo na izviren način skavte predstavljali prebivalcem Rodika. V zameno za naš trud smo si pritrgovali sol in sladkor, dve zelo pomembni sestavini našega kosila. Poleg običajnega smo zakurili tudi dakota ogenj, ki je zelo primeren, če ne želimo, da nas drugi odkrijejo, saj se plamena in žerjavice ne vidi. Pa še izkoristek toplote je odličen, tako da smo juho skuhali s svetlobno hitrostjo. V črepnjo/peko/sač smo narezali zelenjavo in položili meso, ter vse skupaj zaprli in obložili z žerjavico. Drugo smo napolnili s sladkim študljem, ki so ga pripravile pridne roke klanovcev. Po res gurmanskem kosilu smo še pospravili za seboj in se pridružili krdelom in četam pri zaključni misli in spustu zastave. Po skupinski sliki smo se poslovili in nadaljevali vsak po svoji poti.
Postojnčani in Bistrčani proti svojim domovom, Ankarančani pa nazaj na travnik, kjer smo pripravili vse potrebno za večerno mašo in obljube. Ob 20h so se nam pridužili sorodniki in prijatelji. S prižigom ognja in ob lepem sončnem zahodu smo začeli z mašo, potem pa ob soju sveč nadaljevali z obljubami. Najprej so obljubili volčiči in volkuljice, nato pa izvidniki in vodnice. Sledilo je veselje ob tabornem ognju, peki hrenovk in tvista ter najboljši glasbi ob kitari. Sladkanju ob domačih dobrotah, ki so jih prinesli starši, ni bilo konca. Šele zelo pozna ura in prijetna utrujenost sta nas pregnali proti domu.
