Danes zjutraj sem se prvič po preteklem vikendu spet srečala z Anamarijo. Sonček je komaj sramežljivo kukal izza oblakov in kava je že prijetno dišala, ko je Ana skoraj neslišno priletela mimo in nežno sedla na žličko. Sprva je sploh nisem prepoznala... Kakšne barve! Namesto črno-rumene kombinacije so jo krasile rdeča, zelena, rumena, modra in vsi vmesni odtenki.
"Dobro jutro in kakšna sprememba! Kako si se imela na Pobarvaj me?" sem jo pozdravila.
Kotičke ustnic je privihala v nagajiv nasmeh, zatresla s krilci in z vajeno kretnjo popravila tipalke.
"Popotniki in popotnice iz cele Slovenije, nor večer pod odrom, noč pod zvezdami, gretje ob tabornem ognju, novi prijatelji, dobro delo, medsebojna pomoč, spreminjanje veje PP in še in še... Ne morem ti vsega opisati z besedami," je rekla, iz žepa potegnila album, iz platnic pihnila cvetni prah in ga odprla.
