In tako - prvo jesenovanje Stega razburkanih valov, Ankaran 1. Klanec pri Kozini, milijon let stara lipa, ravnoprav mrzlo jesensko vreme, novi štedilnik v kuhinji, Zlatolaska, rdeča lica (od veselja in pesmi) vseh udeležencev, mladih in starih; skavtov in njihovih staršev. V soboto zjutraj so se dobili IV in novinci in z igrami (med igre štejemo tudi suhoparna predavanja, brez možnosti blebetanja), takšnimi in drugačnimi prišli do svojih funkcij v vodu, kurjenja ognja brez ognja (brez vžigalic in vžigalnikov), spoznali so kako deluje in kaj je ZSKSS, simbole in še marsikaj drugega. Na tem mestu moram povedati, da sta četovodkinja in pomočnica četovodje skuhala odlično mineštro.
Mineštra ni odgovarjala vsem, zato so se nam takoj, ko so slišali za načrte za večerjo, pridružili najprej popotniki, ki so pripešačili iz Socerba, nato pa še volčiči. Pa tudi nekateri BOKSSovci. Pozno popoldne smo IVjevci imeli kuharsko obarvane urice, saj smo pripravili maso za palčinke in piščanca s sirom in šunko in zobotrebci, ki smo ga za večerjo spekli v novi pečici, ja no... razen PP-jevci, ki so ga pekli zunaj na ognju zavitega v folijo - brez zobotrebcev! Sledil je častni svet čete, kjer smo Ani podelili našitek za veščino molčečneža, sprejeli novince v četo (hahah kašn smeh - čestitam vodnikom in podvodnikom) in sprejeli tudi dva nova voditelja (Mašo in Lukca). Medtem so popotniki ob ognju v klan sprejeli novince in poslušali pisma odhoda, volčiči pa pripravljali želodčke na večerjo kar skozi igro. Vsi skupaj smo nato imeli večerjo, ki ji ni bilo para. Po večerji smo se preoblekli v pižame in razdelili v skupine. Sledil je kviz, kjer smo Iztoku razijali lonce in se ogromno naučili o našem stegu, po kvizu pa smo si pogledali sinhronizirani risani film Zlatolaska. Vmes smo srkali vročo čokolado. Brez smetane, ki smetana redi. Bil je večer in pol, poln dogodivščin in smeha. Še nasvet - če hočeš umiriti otroke, jim daj gledat Zlatolasko.
V nedeljo smo zgodaj zgodaj imeli telovadbo z Malim princem. Slutili smo, da bo kar celoten dan obarvan z njim in njegovimi planeti. Sveta maša je potekala v cerkvi, kjer so se nam pridružili tako domačini, kot tudi starši. Tu smo zares postali grozdje, kjer je vsaka jagoda pomembna in kjer so vse jagode združene v celoto. Maša se je uspešno zaključila tako, da so me s kitaro vred odnesli iz cerkve, ker ni in ni hotela končati pesem Ti si moja gospa. Nisem jaz nič kriv. Po dvigu zastave smo se vkrcali na letalo in odbrzeli po planetih, ki jih je obiskal tudi Mali princ. Na vsakem planetu smo dobili barven listek iz filca in jih pred kosilom zlepili v prečudovito cvetico - res, bila je podbna cvetici malega princa, četudi ne po zunanjosti. Kosilo je bilo spet perfektno, kot vse kar skuhajo otroci in voditelji stega Ankaran 1. Domača juha iz vrečke, fine domače testenine none Nete, z naravno gobovo omako + sveže riban parmezan izpod Alp in domača šunka iz Lidla. Pojedli smo vse in če bi bilo še kaj, bi bili še danes tam.
Ah pa je že konec. Sledilo je skupno pospravljanje in zaključna misel. No tako, če kdo me vpraša ali smo v Stegu razburkanih valov res kapljice, ki nas varuje morje ali pa pihamo z vetrom vsak po svoje... Ne mislim, ampak VEM, da so naši skavti, njihovi starši, voditelji in
duhovna asistenta združeni v veliko skavtsko družino, v veliko morje, v velik grozd in ga ni vetra, ki bi nas raztrgal in odpihal, niti naša burja ne.